Dejavnosti društva

Društvo/Verein Peršman se neprekinjeno ukvarja z različnimi projekti, ki so vsi tematsko tesno povezani z muzejem in spominskim krajem pri Peršmanu. Nekatere dejavnosti društva vam hočemo predstaviti.

 

Vzgojno-izobraževalno delo pri Peršmanu (od leta 2001)

Nosilec spominskega kraja in Muzeja pri Peršmanu je Zveza koroških partizanov. Kooperacijska pogodba ureja sodelovanje med Društvom/Verein Peršman in Zvezo koroških partizanov. V tej pogodbi je bila društvu dodeljena vzgojno-izobraževalna naloga. Sodelavci in sodelavke se na svoje delo pripravljajo ali pa prinesejo s sabo že ustrezno znanje. Po potrebi pripravljajo projekte posebej za šole o vprašanju nacionalsocializma in te tudi izvedejo. Medtem že obstaja cela mreža mladih ljudi iz Avstrije in Nemčije, ki to nalogo posredovanja večinoma opravljajo prostovoljno in z velikim navdušenjem. Izobraževalno delo v muzeju tako predstavlja že močno težišče v tekočem delovanju društva.

 

Umetnost in kultura (2003)

Z gledališko predstavo „Elf Seelen für einen Ochsen/Enajst duš za enega vola“ je režiserka Tina Leisch – predsednica Društva/Verein Peršman med leti 2001 in 2004 – seznanila javnost daleč preko deželnih meja z zgodovino Peršmanovih. Obenem ji je uspelo s predstavami v Železni Kapli/Bad Eisenkappel, Celovcu/Klagenfurt in Beljaku/Villach detabuizirati temo tudi znotraj Koroške.
Praizvedba je bila leta 2003 na „Festivalu regij“ v Gornji Avstriji, nato pa so sledile predstave dokumentarno zasnovane gledališke igre v več avstrijskih deželah. Igra je konfrontirala gledalce z vojnim zločinom, storjenim pri Peršmanu, in njegovo zgodovino pred sodiščem. „Prav gledališče je lahko oblika zgodovinskega spomina. Dobro je sanjati marsikatere zgodovinske more na odru, da jim tako preprečimo, da bi se ponovile v bolj resnični dejanskosti.“ (Tina Leisch)

 

Znanost in raziskovanje (2003/2004)

V zvezi z že tedaj načrtovano novo ureditvijo muzeja je bilo Društvo/Verein Peršman nosilec obsežnega zgodovinskega in muzejskopedagoškega raziskovalnega projekta. Pod vodstvom univ. prof. dr. Karla Stuhlpfarrerja so se začele zgodovinske raziskave o zločinu pri Peršmanu in zgodovini sosednih kmetij. Projekt sta financirala Nacionalni sklad in Sklad prihodnosti Republike Avstrije. Najdba pomembnega sodnega spisa – gre za spise ljudskega sodišča o ugotovitvenem postopku proti članom SS- in policijskega regimenta 13 – je prinesla na podlagi trdnih virov nova, zanesljiva spoznanja: po eni strani so bili kot storilci zločina pri Peršmanu prvič jasno spoznani člani SS- in policijskega regimenta 13, po drugi strani so prišla na dan nova spoznanja s področja zgodovine sodstva. Druga delovna skupina pod vodstvom univ. prof. dr. Petra Gstettnerja je izdelala predloge za muzejski koncept, ki naj bi omogočil intenzivno ukvarjanje z zgodovino južne Koroške na podlagi življenjskih zgodb in družinskih biografij.

 

Izobraževalni projekti (2007/2008)

Leti 2007 in 2008 sta bili povsem v znamenju čezmejnih izobraževalnih projektov z mladostniki. „Zeit zu reisen – potovanje skozi čas“ je bil naslov projekta srečanja mladine v sodelovanju s spominskim krajem KZ Moringen v Spodnji Saški (Niedersachsen, Nemčija). Projekt se je odlikoval po inovativnem pristopu k posredovanju vsebin, ki je udeležene mladostnike vključeval z visoko stopnjo odgovornosti v projektno delo. Dveletno trajanje projekta je poglobilo ukvarjanje avstrijskih in nemških udeležencev z zgodovino nacionalsocializma, pri čemer je povezavo med Moringenom in južno Koroško predstavljala skupna in združujoča tema: Nekateri mladostniki iz Železne Kaple so bili po letu 1940 deportirani v mladinsko koncentracijsko taborišče Moringen, ker so bili oni ali njihove družine osumljeni, da podpirajo partizane. Zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo je projekt odlikovalo kot „projekt dobre prakse“ (best-practice-projekt).

 

Obnovitev muzeja pri Peršmanu (2011/2012)

Nova postavitev stalne razstave v Muzeju pri Peršmanu je bila vse od ustanovitve leta 2001 osrednja želja Društva/Verein Peršman.
2012, v tridesetem letu obstoja, je tim kuratorjev (dr. Lisa Rettl, dr. Werner Koroschitz, mag. Uli Vonbank-Schedler) v tesnem sodelovanju z Zvezo koroških partizanov popolnoma na novo uredil in povečal muzej.
Na razstavni površini približno 100 kvadratnih metrov so bila ustvarjena nova težišča, ki ustrezajo kraju, njegovim prebivalcem in njegovi zgodovini: Obravnavajo tako vojni zločin in sodno preiskavo kakor tudi zgodovino Sadovnikove družine in zgodovino koroških Slovencev z glavnimi težišči preganjanje, deportacija in odpor.
Avdiovizualna sredstva – slušne postaje in filmski prispevki – in številni biografski primeri postavijo v središče izkušnje pričevalcev in omogočijo obiskovalcu podoživeti in razumeti zgodovino regije .