Muzej je pozimi zaprt. Redni odpiralni časi se začnejo Maja 2023. Za posebna vodenja nam pošljite sporočilo na office@persman.at

Muzej/Museum Peršman

Koprivna pod Peco 3/Koprein-Petzen 3

Železna Kapla/Bad Eisenkappel

office@persman.at

+43(0)4238 25060

Peršmanova domačija kot spominski kraj in kraj učenja 

Kraj bivanja postane kraj zločina, spominski kraj je kraj učenja. Kratko pred koncem vojne je postala gorska kmetija družine Peršman prizorišče nacističnega vojnega zločina nad koroško slovenskim civilnim prebivalstvom. Danes Peršmanova domačija ni samo eden izmend najpomembnejših spominskih krajev koroških Slovenk in Slovencev, temveč tudi mednarodno opazen muzealni kraj učenja.

40 let muzej Peršman

40 let muzej Peršman

Spominski kraj

Leta 1965 je Zveza koroških partizanov pritrdila na nekdanjo stanovanjsko hišo družine Sadovnik spominsko ploščo, leta 1982 pa je dala pobudo za ureditev majhnega muzeja, ki je prikazal zgodovino odpora in preganjanja. Leto pozneje so pred muzej postavili partizanski spomenik, ki je bil na prvotnem kraju na pokopališču v Šentrupertu/Velikovec razstreljen in uničen. S tem so bili položeni pomembni temelji, da je Peršmanova domačija postala muzejski in spominski kraj

Muzej 

Na pobudo Društva/Verein Peršman je bila Peršmanova domačija leta 2012 izgrajena v moderen muzej sodobne zgodovine, ki je bil tudi vsebinsko na novo urejen. Na razstavni površini 100 m2 so prikazane težiščne teme o preganjanju in odporu koroških Slovenk in Slovencev s posebnim upoštevanjem Peršmanove družine, poboj njenih članic in članov 25. aprila 1945 in potek sodne preiskave tega zločina. Celotna razstava je koncipirana v obeh deželnih jezikih, slovensko in nemško.

Stalna razstava pri Peršmanu nudi obsežen pregled zgodovine koroških Slovenk in Slovencev v preteklem stoletju. Sodobna razstavna arhitektura z izvlekljivimi prostorskimi elementi in predali vabi obiskovalko in obiskovalca, da se zadrži dalj časa in se poglobi v posamezna tematska področja. Avdiovizualni mediji – slušne postaje in filmski posnetki – ter številni biografski primeri postavljajo v središče izkušnje prič časa in omogočajo obiskovalki in obiskovalcu, da podoživi in razume zgodovino regije. 

Vsebine razstave

Obdobje 1900–1938

  • Položaj koroških Slovenk in Slovencev ob začetku 20. stoletja
  • Prva svetovna vojna in razpad monarhije
  • Mejni boji – „obrambni boj“ in „boj za severno mejo“
  • Plebiscit in politične posledice
  • Politika asimilacije in ponemčevanja
  • Zatiranje v času med obema vojnama 

Obdobje 1938–1941

  • Leto 1938 in glasovalno vedenje koroških Slovenk in Slovencev
  • Položaj manjšine po „anšlusu“
  • Osnovne značilnosti nacistične politike do koroških Slovenk in Slovencev
  • Ponemčevanje, zatiranje in preganjanje
  • Napad Nemškega rajha na Jugoslavijo 

Obdobje 1941/42–1945 

  • Deportacija aprila 1942
  • Taborišče na Žrelski cesti/Ebenthaler Straße
  • Deportirani koroški Slovenci in Slovenke v taboriščih „Volksdeutsche Mittelstelle“
  • Koroške Slovenke in koroški Slovenci v koncentracijskih in uničevalnih taboriščih
  • Koroške Slovenke in koroški Slovenci v mladinskih koncentracijskih taboriščih
  • Vsakdanje življenje in strategija preživetja v taboriščih
  • Poti v odpor
  • Temelji in organizacijska struktura partizanskega boja
  • Vsakdanje življenje in preživetje kot partizan/partizanka
  • Ženske v boju
  • Otroci in mladostniki v partizanskem boju
  • Civilno prebivalstvo v partizanskem boju
  • Protipartizanski boj
  • SS- in policijski regiment 13
  • Pokol pri Peršmanu
  • Konec vojne in osvoboditev 

Obdobje 1945–1990

  • Položaj koroških Slovenk in Slovencev 1945–1955
  • Železna Kapla/Bad Eisenkappel leta 1947
  • Potek sodne preiskave pokola pri Peršmanu
  • Peršman v zgodovinsko-kulturni obdelavi
  • Zgodovina spomenika