Društvo/Verein Peršman

Nosilec spominskega kraja in Muzeja pri Peršmanu je Zveza koroških partizanov. Kooperacijska pogodba ureja sodelovanje med Društvom Peršman in Zvezo koroških partizanov. V tej pogodbi je bila društvu dodeljena vzgojno-izobraževalna naloga. Sodelavci in sodelavke se na svoje delo pripravljajo ali pa prinesejo s sabo že ustrezno znanje. Po potrebi pripravljajo projekte posebej za šole o vprašanju nacionalsocializma in te tudi izvedejo. Medtem že obstaja mreža mladih ljudi iz cele Avstrije, ki to nalogo posredovanja večinoma opravljajo prostovoljno in z velikim navdušenjem. Izobraževalno delo v muzeju tako predstavlja že močno težišče v tekočem delovanju društva.

Z gledališko predstavo “Enajst duš za enega vola” je režiserka Tina Leisch – predsednica Društva Peršman med leti 2001 in 2004 – seznanila javnost daleč preko deželnih meja z zgodovino Peršmanovih. Obenem ji je uspelo s predstavami v Železni Kapli, Celovcu in Beljaku detabuizirati temo tudi znotraj Koroške. Praizvedba je bila leta 2003 na “Festivalu regij” v Zgornji Avstriji, nato pa so sledile predstave dokumentarno zasnovane gledališke igre v več avstrijskih deželah. Igra je konfrontirala gledalce z vojnim zločinom, storjenim pri Peršmanu, in njegovo zgodovino pred sodiščem. “Prav gledališče je lahko oblika zgodovinskega spomina. Dobro je sanjati marsikatere zgodovinske more na odru, da jim tako preprečimo, da bi se ponovile v bolj resnični dejanskosti.” (Tina Leisch)

V zvezi z že tedaj načrtovano novo ureditvijo muzeja je bilo Društvo Peršman nosilec obsežnega zgodovinskega in muzejskopedagoškega raziskovalnega projekta. Pod vodstvom univ. prof. dr. Karla Stuhlpfarrerja so se začele zgodovinske raziskave o zločinu pri Peršmanu in zgodovini sosednjih kmetij. Projekt sta financirala Nacionalni sklad in Sklad prihodnosti Republike Avstrije. Najdba pomembnega sodnega spisa – gre za spise ljudskega sodišča o ugotovitvenem postopku proti članom SS- in policijskega regimenta 13 – je prinesla na podlagi trdnih virov nova, zanesljiva spoznanja: po eni strani so bili kot storilci zločina pri Peršmanu prvič jasno spoznani člani SS- in policijskega regimenta 13, po drugi strani so prišla na dan nova spoznanja s področja zgodovine sodstva. Druga delovna skupina pod vodstvom univ. prof. dr. Petra Gstettnerja je izdelala predloge za muzejski koncept, ki naj bi omogočil intenzivno ukvarjanje z zgodovino južne Koroške na osnovi življenjskih zgodb in družinskih biografij.

Leti 2007 in 2008 sta bili povsem v znamenju čezmejnih izobraževalnih projektov z mladostniki. “Zeit zu reisen – potovanje skozi čas” je bil naslov projekta srečanja mladine v sodelovanju s spominskim krajem KZ Moringen v Spodnji Saški (Niedersachsen, Nemčija). Projekt se je odlikoval po inovativnem pristopu k posredovanju vsebin, ki je udeležene mladostnike vključeval z visoko stopnjo odgovornosti v projektno delo. Dvoletno trajanje projekta je poglobilo ukvarjanje avstrijskih in nemških udeleženk in udeležencev z zgodovino nacionalsocializma, pri čemer je povezavo med Moringenom in južno Koroško predstavljala skupna in združujoča tema: nekateri mladostniki iz Železne Kaple so bili po letu 1940 deportirani v mladinsko koncentracijsko taborišče Moringen, ker so bili oni ali njihove družine osumljeni, da podpirajo partizane. Zvezno ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo je projekt odlikovalo kot “projekt dobre prakse” (best-practice-projekt).

Nova postavitev stalne razstave v Muzeju pri Peršmanu je bila vse od ustanovitve leta 2001 osrednja želja Društva Peršman. V tridesetem letu obstoja je tim kuratork in kuratorjev (dr. Lisa Rettl, dr. Werner Koroschitz, mag. Uli Vonbank-Schedler) v tesnem sodelovanju z Zvezo koroških partizanov popolnoma na novo uredil in povečal muzej. Na razstavni površini približno 100 kvadratnih metrov so bila ustvarjena nova težišča, ki ustrezajo kraju, njegovim prebivalcem in njegovi zgodovini: obravnavajo tako vojni zločin in sodno preiskavo kakor tudi zgodovino Sadovnikove družine in zgodovino koroških Slovenk in Slovencev z glavnimi težišči preganjanje, deportacija in odpor. Avdiovizualna sredstva – slušne postaje in filmski prispevki – in številni biografski primeri postavijo v središče izkušnje pričevalk in pričevalcev in omogočijo obiskovalki in obiskovalcu podoživeti in razumeti zgodovino regije.

Naši strokovnjaki za posredovanje vsebin muzejske razstave oziroma tudi za muzejsko pedagogiko so izdelali posebne delovne podlage za celodnevne delavnice za šolske razrede. Tako mladinci (večinoma višji letniki gimnazij in drugih višjih šol) ne spoznajo le zgodovine Peršmanovih in partizanskega odpora na južnem Koroškem, temveč tudi sami v delovnih skupinah in na improviziranih, igranih tiskovnih konferencah primerjajo čas nacizma z današnjimi pojavi desnega ekstremizma in sovraštva do tujk in tujcev, na primer ob temah kot so to Integracija ali Begunci…